Spominsko znamko in medaljon iz naših rok prejel tudi predsednik države dr. Danilo Türk

 

Na včerajšnji slovesni proslavi, ki so jo ob 91-letnici priključitve prekmurskih Slovencev k matičnemu narodu, pripravili v Črenšovcih, je tudi predsednik države dr. Danilo Türk prejel prekmurski pejnez in spominsko prekmursko znamko.

Ovitek s spominsko znamko in kovancem – spominskim medaljonom, sta bila izdelana v znak simbolne počastitve 90. obletnice priključitve Prekmurja matičnemu narodu v okviru projekta »90 letnica priključitve Prekmurja k matičnemu narodu«.

 

17. avgust leta 1919 pomeni zgodovinsko prelomnico v zgodovini Slovenije in Prekmurja, saj se je slednje tiste dni priključilo k matičnemu slovenskemu narodu. Dotedanja skupna državna tvorba avstro-ogrska monarhija je ob koncu prve svetovne vojne razpadla in na pariški mirovni konferenci so pogajalci risali nove meje novih držav.

Do prelomnega dejanja je prišlo v Parizu, ko je bila z naknadnim sklepom vrhovnega sveta mirovne konference večina ozemlja, kjer je v Ogrski živelo večinsko slovensko prebivalstvo, to je današnje Prekmurje, naknadno priključeno novi skupni državi SHS. A žal ne vse ozemlje, kajti Porabje je ostalo zunaj meja nove domovine slovenskega naroda.

 

Kulturno zgodovinska dediščina podeželja je pomemben faktor, ki se ga današnjem času zanemarja ter ob vsem dogajanju in natrpanih urnikih, pozablja nanj. Zato so obeležitve zgodovinskih dogodkov, še toliko bolj pomembne, saj opozarjajo in hkrati dvigujejo raven poznavanja kulturnega izročila.

 

Tega se zavedamo tudi v našem društvu za ohranjanje kulturno-zgodovinskega izročila Prekmurska herbija, ki smo obletnico priključitve Prekmurja k matičnemu narodu, to prelomno obdobje tudi simbolno obeležili.

Projekt simbolne izdaje znamke in kovanca, spominskega medaljona, v počastitev 90. obletnice priključitve Prekmurja matičnemu narodu je tudi začetek prizadevanj  našega društva za krepitev zavedanja prekmurske identitete ter občutka zgodovinske pripadnosti.

Ob tem opozarjamo, da se tukaj živeči ljudje premalo zavedamo pomena dejanj in opravljenega dela narodnih buditeljev in braniteljev, ki so skozi stoletja na levem bregu Mure širili in ohranjali slovensko govorjeno in pisano besedo ter narodnostno pripadnost.

»Bodi to refleksija zdajšnjih generacij in današnjega evropskega časa na tiste, za nas Prekmurce najpomembnejše zgodovinske dogodke. Dogodke, katerih pomena se tukaj živeči ljudje premalo zavedamo, o katerih premalo vemo, premalo o njih govorimo in v zvezi z njimi pogostokrat v zadregi skomignemo z rameni ali celo odmahnemo z roko, premalo se zavedajoč, da se iz preteklosti učimo za prihodnost« je lepo zapisano na ovitku, kjer sta priložena spominska znamka in medaljon.

 

Slavnostno praznovanje praznika priključitve Prekmurja matičnemu narodu tudi v Črenšovcih

Tudi v občini Črenšovci so letos pripravili slovesno prireditev v spomin na devetdesetletnico združitve Prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in z njo opozorili na težke, a pomembne trenutke v zgodovini prekmurskega naroda. Prav tako pa se spomnili na tiste Prekmurce, ki so s svojim delovanjem širili in negovali zavest o pripadnosti slovenskemu narodu.

»Slovenci smo v svoji zgodovini v glavnem izgubljali, priključitev Prekmurja oz. združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, pa je eden redkih čudežev slovenskega naroda, ki se je zgodil pred 90-imi leti slovenskemu narodu. Gre za izjemno pomemben zgodovinski dogodek. 17 avgusta 1919 so v Beltincih navdušeno pozdravili odločitev, da so prekmurski Slovenci združeni matici in da je prekmursko ozemlje pripadlo Sloveniji«, je povedal slavnostni govornik Jože Horvat, bivši prekmurski poslanec in glavni pobudnik praznika, ki ga danes praznujemo.

Župan Občine Črenšovci Anton Törnar je takole povzel svoj osebni vtis ob prazniku:

»Meni osebno ta praznik veliko pomeni. Že kot zgodovinar v osnovni šoli sem se ukvarjal z bistvenimi vprašanji naše prekmurske zgodovine in že nekdaj sem imel jasno sliko, kaj predstavljamo Prekmurci v slovenskem prostoru. Ta praznik me spominja na našo preteklost, na vse težave, skozi katere so Prekmurci šli, istočasno pa ta praznik v nas odpira neke tihe rane, da v slovenskem prostoru še vedno nimamo tistega mesta, kot bi si ga po svoji zgodovinski dejavnosti in po svojem nacionalnem čutu zaslužili.«

Za slovesno prireditev je glavna pobuda prišla s strani Andreje Sever, predsednice Kulturnega društva Črenšovci, ki je realizirala idejno zasnovo in napisala scenarij za sam dogodek. "Odločili smo se, da bomo prav tu v Črenšovcih naredili to slavnostno prireditev, ker so se prav tu dogajale pomembne stvari za Prekmurje, pomembni ljudje so delali tu, od Klekla in drugih, pomebni zavedni Slovenci so tu živeli in pripomogli k temu, da se je Slovenija zavzela tudi za ta košček Prekmurja, in ga končno vzela k sebi. Veseli smo, da smo se lahko zbrali prav tu na Kleklovem dvorišču in da nas je prišlo obiskat, pogledat in podpret našo idejo in zamisel toliko ljudi, domačih in od drugod," je povedala Andreja Sever.

 

FILATELISTIČNA RAZSTAVA OB 90-LETNICI ZDRUŽITVE PREKMURSKIH SLOVENCEV Z MATIČNIM NARODOM

Kulturni dom Beltinci

                

Poštne znamke nam, od kar obstajajo, govorijo o posebnih ljudeh, posebnih stvareh in o posebnih dogodkih, včasih kar o posebnih letih. Za Prekmurje in Medmurje je bilo takšno posebno leto 1919. Po končani prvi svetovni vojni in razpadu starodavne Avstro-Ogrske monarhije so se v istih nemirnih mesecih, ko so številni narodi poskušali sami odločiti, v kakšni državni in narodni skupnosti želijo živet, odločali o svoji prihodnosti tudi Slovenci in Hrvati. Vojska Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je že pozimi 1918 zasedla Medmurje, Prekmurje pa po odobritvi mirovne konference avgusta 1919.

NA poštnih uradih v Prelogu, Murskem Središču, Beltincih in Dobrovniku so oficirji, bodisi samoiniciativno, bodisi po ukazu pristojne komande, takoj po prevzemu poštnih uradov ročno pretisnili zaloge ogrskih znamk z znakom »SHS«, ali v primeru Dobrovnika z znakom »Prekomurje SHS«. Nastala je zbirka znamk, ki zaradi majhne naklade in kratkega časa uporabe velja za izjemno, tako v filatelistični, kakor splošni zgodovini obeh narodov.

Zbirko 150 znamk teh posebnih izdaj je s posredovanjem Zmaga pl. Jelinčiča in podjetja Mobitel leta 2001 v dolgoročno hranjenje prejel Pokrajinski muzej Murska Sobota, s pričujočo razstavo in katalogom pa jo predstavljamo širšemu občinstvu.

"IZ ZEMLJE VZETO"

Bili smo na razstavi likovne produkcije osnovne šole Turnišče, ki so jo organizirali v sklopu vsakoletnih Aquilovih delavnic. Z razstavo so udeleženci kolonije opozorili na stanje kulturne dediščine samega kraja in okolja, predvsem pa na problematiko selitve Petkove domačije, ki je zadnja cimprača v Turnišču.


"Letošnja tema razstave »Iz zemlje vzeto«, se navezuje na Petkovo domačijo v Turnišču, zadnjo varaško cimpračo, ki je po vrhu še javnodobro, torej kulturni spomenik prepuščen samemu sebi. Učenci so preko instalacije in svojih likovnih izdelkov pokazali zanos, ki prekaša meje tustranega in postaja zares vzeto iz zemlje. Razstave nam vsako leto znova odkrivajo njihovo ustvarjalno, družbeno kritično in docela odraslo pojmovanje sveta«, je o razstavi povedal študent likovne pedagogike Gorazd Bence, ki vsako leto pomaga pri organizaciji in idejni zasnovi t.i. Aquilovih delavnic, ki jih vsako leto pripravlja OŠ Turnišče.

»Del projekta Petkova domačija, je tudi ta razstava, ki je neko sporočilo za širšo javnost, kako iz naravnega okolja izginjajo domačije, kako izgubljamo kulturno dediščino« je še dodal Jože Gutman, likovni pedagog na OŠ Turnišče.



Petkovo domačijo so postavili konec 19. stoletja in je tipična prekmurska hiša, na zunaj preprost, vendar vsebinsko bogat in edinstven spomenik ljudskega stavbarstva in izginulega načina življenja Turnišča. V njej se nahaja tudi čevljarska delavnica, kar daje domačiji izjemni vrednost, saj je ravno Turnišče v preteklosti predstavljalo pomembno čevljarsko vas. Prav Ivan Petek iz omenjene domačije, je bil eden izmed 54 čevljarskih mojstrov, ki so v Turnišču samostojno delovali še v prvi polovici 20. stoletja.


"Kljub temu pa je njeno sedanje gradbeno stanje kritično, kar je odraz nenaklonjenosti širše družbe do zgodovinskih in bivalnih vrednot tovrstne materialne kulture. Petkova domačija je zatorej v smislu svojega nadaljnjega obstoja in pridobitve nove muzejske funkcije predvidena za prestavitev na drugo lokacijo, v nastajajoči muzej prekmurskega stavbarstva, v sosednje Filovce", je o problematiki in stanju domačije zapisala Liljana Medved iz ZVKDS OE Maribor.



Izjava Jožeta Gutmana