100 let priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
V društvu Prekmurska Herbija se zavedamo, da je kulturnozgodovinska
dediščina pomemben faktor, ki se ga današnjem času zanemarja ter ob
vsem ...
Pohod po Miškovi poti!
V okviru projekta »Penovje izginjajoči biser Nature 2000« je bil dne 12. oktobra 2013 izveden pohod po Miškovi poti. To je
pohod po poteh, po ...
Aktualno
100 let priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
V društvu Prekmurska Herbija se zavedamo, da je kulturnozgodovinska dediščina pomemben faktor, ki se ga današnjem času zanemarja ter ob vsem dogajanju in natrpanih urnikih, pozablja nanj. Zato so obeležitve zgodovinskih dogodkov še toliko bolj pomembne, saj dvigujejo raven poznavanja kulturnega izročila ter nanj vidno opozarjajo. 100 zadnjih let je za nas Prekmurce posebej pomembnih in letos imamo velik praznik, zato smo tudi mi pripravili en mali kamenček v celotnem mozaiku obeleževanja praznika.
Kartica s spominskim kovancem – spominskim medaljonom in znamko, je bila izdelana pod okriljem Društva PREKMURSKA HERBIJA, v znak simbolne počastitve 100 let priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v samozaložbi.
Kartica s spominskim kovancem – spominskim medaljonom in znamko, je bila izdelana pod okriljem Društva PREKMURSKA HERBIJA, v znak simbolne počastitve 100 let priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v samozaložbi.
Pohod po Miškovi poti!
V okviru projekta »Penovje izginjajoči biser Nature 2000« je bil dne 12. oktobra 2013 izveden pohod po Miškovi poti. To je pohod po poteh, po katerih je dejansko hodil in jih v svojih literarnih delih opisal naš pisatelj Miško Kranjec.
Pohoda so se udeležile vse kategorije pohodnikov od šolarjev do starejših udeležencev. Dolžina pohoda je bila 16 km in je potekala od rojstne hiše Miška Kranjca v Veliki Polani do vinske kleti Miška Kranjca v Lendavskih goricah. Pot je potekala mimo Copekovega mlina na potoku Črnec ter se nadaljevala mimo zaščitenega omočja Penovja.
Na pohodu se je ozaveščalo ljudi o pomenu ohranitve kulturne krajine na območju Nature 2000 in spomenikov kulturne dediščine, v povezavi z zavarovanimi območji rastišč ogroženih vrst rastlin. Večja ozaveščenost o pomenu naravne in kulturne dediščine na območju Nature 2000 je bistveno prispevala k ohranitvi tega velikega bogastva ter razvoju podeželske krajine na tem območju.
Pohoda so se udeležile vse kategorije pohodnikov od šolarjev do starejših udeležencev. Dolžina pohoda je bila 16 km in je potekala od rojstne hiše Miška Kranjca v Veliki Polani do vinske kleti Miška Kranjca v Lendavskih goricah. Pot je potekala mimo Copekovega mlina na potoku Črnec ter se nadaljevala mimo zaščitenega omočja Penovja.
Na pohodu se je ozaveščalo ljudi o pomenu ohranitve kulturne krajine na območju Nature 2000 in spomenikov kulturne dediščine, v povezavi z zavarovanimi območji rastišč ogroženih vrst rastlin. Večja ozaveščenost o pomenu naravne in kulturne dediščine na območju Nature 2000 je bistveno prispevala k ohranitvi tega velikega bogastva ter razvoju podeželske krajine na tem območju.
Sodelujte pri pripravi pobude nevladnih organizacij na javnem posvetu
Ker so nevladne organizacije pomemben del civilne družbe in ker številne od njih prihodnost reke Mure in
potencialno največji energetsko-okoljski projekt v Pomurju še kako tangira (nevladne organizacije s področja kmetijstva,
turizma, varstva okolja, energetike in druge), se je regionalno stičišče NVO Pomurja odločilo za organizacijo posveta in pripravo pobude s strani nevladnih organizacij Pomurja glede osnutka državnega prostorskega načrta za HE Hrastje Mota,
ki ga bo posredovalo Ministrstvu za infrastrukturo in prostor ter investitorju.
Posvet bo potekal v petek, 15. junija ob 18. uri v Hotelu Vivat v Moravskih Toplicah.
Več informacij najdete tukaj...
Kosilo se je kot nekoč!
V okviru projekta »Penovje izginjajoči biser Nature 2000« je Društvo ŠTRK Velika Polana sekcija Polanski Pücki, v soboto, 8. junija na travniku pri Mali Polani v občini Velika Polana pripravila prikaz košnje trave na tradicionalno kmečki način. Namen dogodka je bil ohraniti tradicionalne običaje ter kulturno dediščino, ki so v skladu s smernicami za ohranjanje travniških habitatov.
Ročne košnje trave se je udeležilo okoli 30 koscev vseh starosti, ki so se na travnik pripeljali s starimi kolesi in traktorji, nekateri so celo prišli peš. Za Polanske Pücke je bil to pravi kmečki praznik, kajti domala vsi so se oblekli v stara oblačila, si nadeli klobuke in škornje, doma so si na ročnem klepaču sklepali kose ter se podali na košnjo, kjer jih je vseskozi spremljala domača glasba.
Tokratna košnja je imela duh obujanja starih kmečkih običajev in navad ter običajev, pri čemer so kolo časa zavrteli za nekaj let nazaj, ko je še bilo na polanskih travnikih veliko takih prizorov ročne košnje trave. Ni šlo za tekmovanje, ampak za druženje, pri čemer so se nekateri mlajši hoteli preizkusiti ali še vedno znajo vihteti kose, oziroma kositi.
Ročne košnje trave se je udeležilo okoli 30 koscev vseh starosti, ki so se na travnik pripeljali s starimi kolesi in traktorji, nekateri so celo prišli peš. Za Polanske Pücke je bil to pravi kmečki praznik, kajti domala vsi so se oblekli v stara oblačila, si nadeli klobuke in škornje, doma so si na ročnem klepaču sklepali kose ter se podali na košnjo, kjer jih je vseskozi spremljala domača glasba.
Tokratna košnja je imela duh obujanja starih kmečkih običajev in navad ter običajev, pri čemer so kolo časa zavrteli za nekaj let nazaj, ko je še bilo na polanskih travnikih veliko takih prizorov ročne košnje trave. Ni šlo za tekmovanje, ampak za druženje, pri čemer so se nekateri mlajši hoteli preizkusiti ali še vedno znajo vihteti kose, oziroma kositi.
Tek "Močrirski tulipan"!
Dne 20. aprila je v okviru projekta "Penovje izginjajoči biser Nature 2000" potekal tek z imenom »Močvirski tulipan«.
Namen teka močvirski tulipan ni bil samo športne narave temveč se s prireditvijo opominja na izginjajočo vrsto – močvirski tulipan, katerega še z ruvanjem čebulic včasih dodatno iztreblja arogantni homo sapiens. Gre tudi za druženje ljubiteljev narave. Udeleženci so tekli, hodili ali kolesarili po poljanah, kot jih je poimenoval Miško Kranjec. Pot TMT se je začela v središču Velike Polane (pred stavbo občine) in je šla mimo travnikov, skozi gozdove do prijetne jase na cilju, kjer so se udeleženci sproščali in zabavali ob topli malici, ognju, pajanem krüju, žlahtni kapljici in odlični družbi.
Udeleženci so lahko preizkusili svoje moči na 4,2 km ter 10 km dolgi progi.
Namen teka močvirski tulipan ni bil samo športne narave temveč se s prireditvijo opominja na izginjajočo vrsto – močvirski tulipan, katerega še z ruvanjem čebulic včasih dodatno iztreblja arogantni homo sapiens. Gre tudi za druženje ljubiteljev narave. Udeleženci so tekli, hodili ali kolesarili po poljanah, kot jih je poimenoval Miško Kranjec. Pot TMT se je začela v središču Velike Polane (pred stavbo občine) in je šla mimo travnikov, skozi gozdove do prijetne jase na cilju, kjer so se udeleženci sproščali in zabavali ob topli malici, ognju, pajanem krüju, žlahtni kapljici in odlični družbi.
Udeleženci so lahko preizkusili svoje moči na 4,2 km ter 10 km dolgi progi.
Projekt "Penovje izginjajoči biser Nature 2000"
V začetku meseca marca 2013 se je začel izvajati projekt z imenom "Penovje izginjajoči biser Nature 2000". Nosilec projekta je Občina Velika Polana, Društvo Prekmurska Herbija pa skupaj z Društvom ŠTRK Slovenija nastopata kot partnerja.
Projekt bo z povečanjem površine revitaliziranih zaraščenih travnikov, vzpostavljenim sistemom za monitoring onesnaževalcev ter z informiranjem in ozaveščanjem ljudi o pomenu območij Nature 2000 prispeval k ohranjanju kmetovanja na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in območjih, ki so za ohranjanje biodiverzitete posebnega pomena.
Cilji projekta so:
- Z povečanjem površin zavarovanih območij do konca leta 2013 želimo oživeti rastišča močvirskega tulipana in drugih zaščitenih vrst rastlin na območju Nature 2000 ter s tem ohraniti biotsko raznovrstnosti našega območja.
- Do konca leta 2013 želimo vzpostaviti sistem za monitoringa onesnaževalcev na območju novo vzpostavljenega zavarovanega območja.
- Z promocijskimi dogodki projekta v letu 2013 želimo informirati in ozavestiti ljudi o pomembnosti območija Nature 2000.
Uspešni na javnem pozivu LAS pri dobrih ljudeh s projektom "Ob 90-letnici priključitve k matičnemu narodu"
Kulturno zgodovinska dediščina podeželja je zelo pomemben faktor, ki se ga današnjem času zanemarja ter ob vsem dogajanju in natrpanih urnikih, pozablja nanj. Ker gre za zgodovinske prelomnice v naši preteklosti, ki so odločilno vplivale na razvoj zgodovine, kjer lahko s prepričanjem trdimo, da so posledice vidne še danes, moramo take zgodovinske dogodke ustrezno obeležiti.
Govorimo o priključitvi Prekmurja matičnemu narodu, ki se je zgodil leta 1919. V letošnjem letu praznujemo 90. obletnico teh dogodkov, ki pa so v javnosti sorazmerno malo znani. Velik delež podeželskega prebivalstva sploh ne pozna zgodovinskih dejstev oziroma so premalo seznanjeni z njimi. Smatramo, da je letošnje leto zelo dober termin za širšo ozaveščevalno akcijo na podeželju v smeri seznanjanja s kulturno zgodovinsko dediščino podeželja in tukaj živečih ljudi, s pomembno prelomnico v zgodovini naših prednikov in dvigom poznavanja ter zavedanja kulturnega izročila naših prednikov.
Najbolj ključna dejanja po 1. svetovni vojni glede priključitve Prekmurja matičnemu narodu so se dogajala ravno na območju sedanjih občin LAS Pri dobrih ljudeh. Ljudsko zborovanje ob namestitvi civilnega upravitelja Prekmurja je bila v Beltincih, glavni duhovni voditelj tega gibanja je bil duhovnik Jožef Klekl, ki je služboval v Turnišču, Črenšovcih, ...
Tudi edine 'prekmurske znamke' po priključitvi Prekmurja so poštni upravitelji 'izdali' ravno na poštah tega območja - ko so z doma izdelanimi 'žigi' pretiskali madžarske znamke - in to v zelo majhnih nakladah (po dvajset, trideset komadov). Mimogrede, to ima danes enormno vrednost ...
S projektom želimo ohranjati občutek zgodovinske pripadnosti in odpirati obzorja ter poznavanje kulturnega izročila.
V okviru projekta bomo pripravili:
- brošure;
- spominski medaljon;
- spominsko znamko;
- vupostavili spletno stran s predstavitvijo zgodovinskih dejstev z namenom ozaveščanja prebivalcev o kulturno zgodovinski dediščini podeželja;
- medijske objave o tej temi.
Projekt sofinancirajo:
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje.
